kliknite za omogućiti zoom
Učitavanje Karte logo
Filters

Ponudba in povpraševanje po vinu

Analiza povpraševanja po vinu na čezmejnem območju Istre

 

Obiskovalci vinskih kleti

Obiskovalci vinskih kleti v hrvaškem in slovenskem delu Istre prihajajo večinoma s Hrvaške, na drugem mestu so obiskovalci iz Nemčije in Italije. Takšno stanje je nastalo zaradi velikega vpliva obiskovalcev vinskih kleti v hrvaškem delu Istre. Na tretjem mestu so Rusi in Slovenci, predvsem zaradi obiskovalcev vinskih kleti v slovenskem delu Istre. Prevladujejo obiskovalci med 35 in 44 letom starosti. Čezmejne razlike niso izrazite, vendar vidimo, da so obiskovalci v slovenskem delu Istre v primerjavi z obiskovalci vinskih kleti v hrvaškem delu Istre mlajši. Na oglede vinskih kleti prihajajo predvsem osebe z visoko izobrazbo. Obiskovalci vinskih kleti v slovenskem delu Istre so imeli visoko izobrazbo, vendar ni pomembnih čezmejnih razlik. Njihov dohodek se je najpogosteje gibal med 1.000 in 2.000 EUR. Pri dohodku čezmejne razlike niso očitne, vendar je imelo večje število obiskovalcev vinskih kleti v hrvaškem delu Istre dohodek nižji od 1.000 EUR.

Obiskovalci vinskih kleti so najpogosteje povedali, da za vino mesečno porabijo do 20 EUR, od tega je približno 50 % obiskovalcev vinskih kleti v hrvaškem delu Istre povedalo, da porabi do 35 EUR. Obiskovalci vinskih kleti v slovenskem delu Istre so povedali, da porabijo več kot 35 EUR.

Na splošno imajo obiskovalci vinskih kleti raje suho vino, polsuho je na drugem mestu, peneče pa na tretjem. Čezmejne razlike so najbolj izrazite pri penečem vinu, saj obiskovalci vinskih kleti v hrvaški Istri kažejo večje zanimanje za to vrsto vina.

Obiskovalci vino najpogosteje pijejo doma, obiskovalci vinskih kleti v hrvaški Istri pa vino pogosto pijejo v gostinskih lokalih, kjer strežejo tudi hrano.

Ugotovljenih je šest glavnih motivov za uživanje vina na čezmejnem območju, in sicer: 1. status družbenega ugleda, 2. kulinarični užitek, 3. ohranjanje zdravja, 4. dodana vrednost dnevu, 5. povezovanje družine z vinsko kulturo in 6. obogatitev lastnega duha. Od vseh navedenih motivov je najpomembnejši kulinarični užitek. Prav tako so pomembni tudi drugi motivi, razen prvega. Pri motivih obstajajo manjše razlike glede na območje. Obiskovalci vinskih kleti v slovenski Istri poudarjajo dodano vrednost dnevu, ki jo občutijo med uživanjem vina.

Obiskovalci so izrazili dobro poznavanje malvazije kot sorte. Večina jih je že pred obiskom poskusila istrsko malvazijo. Čeprav imajo raje svežo malvazijo, so v tem primeru razlike med obiskovalci vinskih kleti v hrvaški in slovenski Istri izrazite. Obiskovalci vinskih kleti v hrvaškem delu Istre so bolj naklonjeni sveži malvaziji, obiskovalci vinskih kleti v slovenski Istri pa drugim stilom malvazije.

Obiskovalci vinskih kleti so bolj naklonjeni nakupu izdelkov, ki vsebujejo istrsko malvazijo, prav tako jih bolj zanimajo vinske ceste, kjer lahko poskusijo istrsko malvazijo. Od štirih skupin zanimivih vsebin, ki jih vinske ceste ponujajo (kulturnozgodovinska dediščina, naravna dediščina, kulinarična ponudba in pokušina vina), obiskovalce vinskih kleti najbolj zanima pokušina vina. Vendar so zanimive tudi druge vsebine, obiskovalce vinskih kleti v slovenski Istri najbolj zanima kulturnozgodovinska dediščina.

Najpomembnejši motiv za obisk vinske kleti je pogosto želja, da izvejo nekaj novega o vinu, medtem ko sta na drugem mestu zabava in druženje. Vendar je ta motiv najpomembnejši obiskovalcem vinskih kleti v slovenski Istri.

Analiza ponudbe vina na čezmejnem območju Istre

Zadnjih pet let se je v Istri kot vinogradniški regiji površina, zasajena z vinogradi, postopoma povečevala. Ta trend je izražen predvsem pri avtohtonih sortah, kot so istrska malvazija, teran in refošk.

Raziskava je pokazala podobnosti in razlike pri pridelavi grozdja ter vina na območju slovenskega in hrvaškega dela Istre.

Vsi proizvajalci razen enega so povedali, da proizvajajo istrsko malvazijo kot tip mladega, svežega vina, ki ga dajo na trg eno leto po trgatvi (vino praviloma odleži 7–9 mesecev v cisternah). Tretjina jih pusti, da malvazija odleži v lesenih sodih ali cisternah dve do dvajset let.

Podatki za slovenski del Istre so podobni, le da tam proizvajalci dvakrat pogosteje proizvajajo sladki in odležani tip istrske malvazije.

Manjši delež proizvajalcev na obeh straneh meje proizvaja istrsko malvazijo, ki dozoreva v sodih barrique, in desertno, sladko ter polsladko malvazijo.

Pomembni so podatki vseh vinarjev, da se obseg prodaje povečuje in da največji delež predstavlja prodaja na lokalnem trgu (v lastni kleti ter bližnji okolici). Slovenski vinarji v nasprotju s hrvaškimi beležijo večji delež prodaje na trgih Evropske unije, medtem ko so deleži na svetovnih, domačih in regionalnih trgih približno enaki.

 

 

 

  • Arhiva